Ko se mu približuješ s trajektom zgleda kot goli otok … sam kamen. Nas je pa letos presenetilo obilo rastlinja tudi v zeleni barvi :D, oleandri so bujno cveteli v barvah laka za nohte, tako da najbrž tudi tam ni primanjkovalo padavin.
Teta Pehta v meni je seveda našla po tleh ogromno vsega :) ... smilj, žajbelj, šentjanževko, najkrasnejše dišeči rožmarin in brin, ki bo morda nakoč gin. :)
Ne vem sicer pod katero panogo spada nabiranje storžev … ampak nisem si mogla pomagati …
En dan slabšega vremena smo izkoristili za obisk starih oljk v Lunu, kjer se brezstično napolnim, čim stopim iz avta. Eno oljko sem kar posvojila … se mi zdi :) <3 Krasna stara drevesa, polna miru, zgodb o vetru in soncu, o dobrih in slabih letinah, vztrajajo … ne glede na vse, vkoreninjena v skale in prah …
Plaže …. plaže so še zmeraj dih jemajoče. Primerno obuti in natovorjeni za plažno odpravo, za take razglede pač raskiramo opraskane noge in okrušen lak na nohtih.;) Ko imaš celo plažo samo zase, slišiš samo morje in galebe in včasih kako ovčko. Zakon.
Da ne boste mislili, da sem samo ležala, he he … Jasna kot Jasna … pekla srčni kruh z drožmi, kuhala kavo z nasmehom in s srcem, na plaži brala svojo knjigo, rešila s ceste eno želvico, ki mi je izkazala hvaležnost s tem, da me je polulala :D … brez srčkov seveda tudi na plaži ni šlo, našla nekaj skal, ki čudno gledajo in ugotovila, da je nekdo pa res imel potrpljenje za skladovnice iz kamnov … Ah ja … zvečer je bil pa gintonic.
Ogromno smo se sprehajali in če gledaš, tak malo … izven oči … najdeš lepoto v vsem in vsakomur.
Včasih pa je tako, da tudi klopi ostanejo prazne.
Sončni zahodi so bili veličastni. Gledanje kako ta žareča krogla pade v morje je res nekaj, česar se ne naveličaš. Bi … če bi živela tam, se navadila vse te lepote?
Krasen dopust, spet sem našla svoj mir, svoja eterična telesa, ki so bila že na pobegu, se mi zdi :), na pot domov z nabranimi spomini v obliki kamnov, školjk in naplavljenega lesa, brez žalosti v srcu, ker veš, da drugo leto spet prideš. :) Na poti proti trajektu zaprosim za varno vožnjo v naše najvišje dobro in vseh soudeležencev v prometu … stopim iz avta, da kupim karto za trajekt … po radiu vrtijo Dragojevičevo pesem, Ja virujen u anđele :). Ko te pospremi nekaj takega na pot, enostavno veš. Da bo vse tako kot je prav. Potem, ko čakaš v vrsti za trajekt in prosiš vse svetnike, da bi šel tudi naš avto to rundo gor in nekje vmes že obupaš in ti z zamahom roke blagoslovijo vstopiti na ladjo … vah … to! Zgodbe še ni konec … če pa si zadnji od zadnjih v vrsti in ti zaprejo ladjo … takrat ti je vseeno za tisti rek … in zadnji bodo prvi … :D Zadnji avto ni šel na trajekt. Ni bilo placa. In tu … evo, jaz sem bila ganjena, čist … so poslali 5 avtov dol iz trajekta, jih preparkirali in spravili gor čisto vse avte … tudi zadnjega od zadnjih. Top.
Prihod v deželo štorkelj je bil zelen in zlato zlat. Polja koruze in pšenice, vročina, da te kap. Dobrodošli domaaa … Pehto so pričakala zelišča za sušiti in polne torbe perila za oprati … :)))) P. S.: … če je tista teta, ki suši zelišča Pehta, kaj je potem ona, ki suši perilo? :P
